Beljakovine v mleku. Zakaj so pomembne?

Prireja mleka je z ekonomskega vidika ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti tako v Sloveniji kot širše v Evropi. Z novim znanjem in izboljšanjem reje se povečuje količina prirejenega mleka, kar ima posledično vpliv na njegovo odkupno ceno. Če želimo za prirejeno mleko dobiti kar najboljšo ceno, moramo izredno dobro poznati vse vplive na sestavo in količino mleka, ki ga pridobimo.

Podatki  kontrole prireje mleka v Sloveniji kažejo, da število krav črno-bele pasme narašča, medtem ko število krav lisaste pasme počasi upada. Pri vseh pasmah pa se povprečna mlečnost z leti povečuje. Po vsebnosti maščobe v mleku so najboljše krave lisaste pasme, največjo vsebnost beljakovin v mleku pa imajo krave rjave pasme. Črno-bele krave pa so po vsebnosti maščob in beljakovin v mleku na zadnjem mestu.

Iz preglednice 1 je razvidno, da se je v zadnjih 30 letih bistveno povečevalo število krav molznic v Sloveniji, poleg tega se je povprečna mlečnost na posamezno molznico skoraj podvojila, prav tako so se povečali deleži mlečnih beljakovin in mlečnih maščob.

Preglednica 1: Povprečno število krav molznic v kontroli proizvodnje in porekla v Sloveniji in njihova povprečna mlečnost v standardni laktaciji (v 305 dneh) v obdobju od 1990 do 2020 (Rezultati kontrole prireje …, 2020)

Leto	Število živali	Mleko (kg)	Maščobe (%)	Beljakovine (%)
2020	77.499	7160	4,01	3,37
2010	81.410	6062	3,97	3,30
2000	55.603	5240	4,13	3,34
1990	50.994	4092	3,74	–

Rejski cilji so za posamezno pasmo različni, npr. za lisasto pasmo določajo, da naj bi mlečnost presegala 7000 kg mleka s 4 % mlečne maščobe in 3,5 % skupnih mlečnih beljakovin. Poleg tega želimo dobro odpornost proti boleznim, dolgo življenjsko dobo, dobro plodnost, lahke telitve, hiter iztok mleka in veliko zmogljivost rasti mladih živali.

Slika 1: Povprečna količina mleka in vsebnosti skozi leta (Rezultati kontrole prireje …, 2006)

Visoka vsebnost beljakovin v mleku je zaželena tako s strani rejcev kot tudi mlekarn, ki mleko odkupijo in predelajo. Rejci namreč dobijo več za liter mleka z visokim deležem beljakovin, mlekarne pa lahko tako mleko bolje izkoristijo za izdelavo različnih izdelkov.

Vsebnost beljakovin v mleku je lastnost, ki je odvisna tako od genetskih dejavnikov kot tudi od vpliva okolja. Primerna vsebnost beljakovin v mleku je od 3,2 % do 3,8 %. Dejanska vsebnost se razlikuje od krave do krave, obenem pa se pri posamezni živali spreminja glede na različne dejavnike:

• njeno starost,
• prehrano,
• obdobje laktacije,
• zdravstveno stanje itd.

Rejci želijo od svojih živali čim boljše rezultate, hkrati pa morajo biti pozorni na fiziološke meje posamezne živali. Krava lahko npr. poje samo določeno količino krme, energijo, ki jo iz te krme pridobi, pa mora porabiti tako za svojo rast in razvoj, kot tudi za prirejo velikih količin mleka.

Krave molznice imajo v sodobnem času izredno velik genetski potencial za prirejo mleka, za doseganje svojega polnega potenciala pa potrebujejo vedno boljši menedžment črede. Posledično morajo imeti rejci za vodenje dobre črede vedno več strokovnega znanja.

.

Vplivi na vsebnost beljakovin v mleku

Prehrana

Prehrana krav molznic ima na vsebnost beljakovin v mleku neposreden vpliv. Povezava med prehrano in vsebnostjo beljakovin je zapletena, bistven pa je vpliv krme na rast in delovanje mikroorganizmov v vampu.

Del surovih beljakovin, ki pridejo v vamp, razgradijo mikroorganizmi, ki jih porabijo za svoje delovanje. Mikroorganizmi največji del surovih beljakovin v zaužiti krmi razgradijo do amonijaka. Dušik iz amonijaka lahko mikroorganizmi izkoriščajo za sintezo lastnih beljakovin. V želodcu in tankem črevesju so te mikrobne beljakovine nato vir za oskrbo krav z aminokislinami.

Poleg tega pa so izredno pomembne beljakovine, ki se v vampu ne razgradijo in se absorbirajo v tankem črevesju. Tam jih krava lahko veliko bolje direktno izkoristi. Tem beljakovinam rečemo tudi by-pass beljakovine in jih lahko najdemo v določenih, temu namenjenih krmilih, kot je Lactafeed Energy.

Na ta način lahko učinkovito povečamo količino surovih beljakovin, ki jih krava molznica izkoristi za prirejo mleka, kar se posledično opazi na vsebnosti beljakovin v mleku.

 

Da mikroorganizmi v vampu lahko delujejo nemoteno, je potrebno v prehrani zagotoviti dovolj lahko topnih ogljikovih hidratov, saj mikroorganizmi potrebujejo veliko energije za rast in razmnoževanje. Te energije ne moremo dodajati v obliki maščob, zato je pomembno, da krmni obrok dopolnjujemo z energijsko močnimi krmili. Posebej je to pomembno pri kravah z večjo mlečnostjo.

Slika 2: Lactafeed Energy

Izredno pomembna je tudi ustrezna struktura obroka. Oskrba z dovolj strukturne surove vlaknine vzdržuje normalen pH vsebine predželodcev, kar omogoča rast in razmnoževanje mikroorganizmov. S tem namenom je priporočljivo dodajanje narezanega sena že v prehrano telet, saj tako zagotovimo zgodnji razvoj vampnih resic in spodbudimo povečanje vampnih kapacitet.

Slika 3: Starter za teleta Lactasto

Za dobro vzrejo telet zato priporočamo krmljenje starterjev Lactaflex in Lactasto. Ta zagotavljata teletom vse hranilne snovi za zdrav in hiter razvoj ter vsebujeta dodatek sena za spodbujanje delovanja vampa.

Pomembna je tudi primerna količina vitaminov in rudninskih snovi. Neustrezna oskrba krav z rudninskimi snovmi in vitamini zmanjša količino krme, ki jo krave pojedo, to pa vodi do pomanjkljive oskrbe z energijo in hranilnimi snovmi. Končna posledica je manjša vsebnost beljakovin v mleku.

Na trgu je na voljo veliko rudninskih krmilnih mešanic, ker pa je izredno pomembno dobro razmerje med vitamini in minerali, ki jih vsebujejo, vsem profesionalnim rejcem priporočamo krmilo Silamin Plus. Krmilo ima natančno določeno razmerje med najpomembnejšimi sestavinami, kot sta fosfor in kalcij, ki kar najbolje zagotavlja, da imajo visoko produktivne krave molznice na voljo vse hranilne snovi za dobro prirejo mleka in visoko vsebnost beljakovin v mleku.

Vpliv na vsebnost beljakovin v mleku ima tudi prehrana presušenih krav. V obdobju presušitve krave namreč obnavljajo telesne rezerve beljakovin. Če ima žival kratko obdobje presušitve, nima časa obnoviti zalog v zadostni meri, posledično pa je vsebnost beljakovin v mleku pri takih kravah po telitvi manjša.

Na vsebnost beljakovin v mleku vplivajo tudi:

• količina s krmo vnesene energije,
• koncentracija energije v krmnem obroku in
• vir energije.

Povečanje vnosa propionske kisline v vampu zaradi povečanega vnosa koncentrirane krme ima pozitiven vpliv na vsebnost beljakovin v mleku. Možnih razlogov za povečanje vsebnosti beljakovin je več, med najverjetnejšimi je, da propionska kislina vpliva na dostopnost glutaminske kisline mlečni žlezi in posredno spodbudi sintezo neesencialnih aminokislin.

Pri sestavljanju krmnega obroka je zato potrebno posebno pozornost nameniti pravilnemu razmerju razpoložljivega amonijaka (razgradljivih beljakovin) in energije (fermentabilne organske snovi).

Slika 4: Rudninska krmna mešanica Silamin plus

Sezona

Vsebnost beljakovin v mleku je najmanjša v poletnem obdobju (junij, julij, avgust) ter največja v zimskem obdobju. Molznica, ki pozimi daje mleko z visoko vsebnostjo beljakovin, ima genetski potencial za take vrednosti, zato bi lahko podobno mleko dala tudi v poletnem času.

Razlogov, zakaj vsebnosti beljakovin padejo, je sicer lahko več:

• neustrezno beljakovinsko razmerje v obroku (premalo beljakovin),
• neustrezna struktura obroka (premalo surovih vlaknin) in
• nepravilna uporaba mineralno-vitaminskih dodatkov.

Pomemben faktor je tudi spreminjanje kakovosti in količin krme skozi leto.

Strokovnjaki prav tako ugotavljajo, da krave dajejo manj mleka, če telijo v poletnih mesecih, in več, če telijo v zimskih mesecih. Novejše raziskave npr. kažejo, da so imele krave, ki so telile od septembra do novembra, največjo mlečnost, tiste krave, ki so telile od junija do avgusta, pa najnižjo.

Genetika:

Glede na to da je vsebnost beljakovin genetska lastnost, lahko nanjo med drugim vplivamo s selekcijo živali.

Selekcija na vsebnost beljakovin je odvisna od mlečnosti, saj med obema lastnostma obstaja negativna korelacija (ko se delež ene lastnosti povečuje, se druga zmanjšuje).

Vsebnost beljakovin v mleku je pri kravah posameznih pasem različna, saj predstavlja vpliv pasme 48 % celotne variance. Lisasta in rjava pasma dosegata večjo vsebnost beljakovin v mleku kot črno-bela pasma.

Težave, povezane s premajhno vsebnostjo beljakovin v mleku

V Sloveniji ugotavljamo, da je glede majhne vsebnosti beljakovin v mleku najbolj kritičen drugi mesec po telitvi. V tem času se vsebnost beljakovin v mleku glede na povprečje cele laktacije ne bi smela zmanjšati za več kot 0,3 % do 0,4 %.

Tudi na koncu laktacije naj vsebnost beljakovin ne bi bistveno presegla povprečnih vrednosti. Zelo povečana vsebnost beljakovin na koncu laktacije (> 3,8 %) ob razmeroma majhni vsebnosti maščob pomeni, da so krave preobilno oskrbljene z energijo in obstaja nevarnost, da se bodo preveč zredile.

Delež beljakovin v mleku je lahko dober pokazatelj splošne prehranjenosti živali. Majhna vsebnost beljakovin v mleku namreč pomeni, da živali glede na trenutne potrebe ne dobijo dovolj presnovljivih beljakovin in energije.

Viri

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa 2007. 2008. Kmetijski inštitut Slovenije.
https://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/porocila/kontrola_porocila/REZULTATI_KONTROLE_2007.pdf (20.1.2022)

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa 2016.. Kmetijski inštitut Slovenije.
https://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/porocila/kontrola_porocila/REZULTATI_KONTROLE_2016.pdf (25.1.2022)

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa 2016.. Kmetijski inštitut Slovenije.
https://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/porocila/kontrola_porocila/REZULTATI_KONTROLE_2020.pdf (9.2.2022)

 

Pripravil: Nik Bradač