Vzreja telet – 2. del: Zdravstveno varstvo
Samo iz vrhunskih telet lahko dobimo vrhunske krave molznice z visoko življenjsko prirejo.
Da teleta lahko izkoristijo svoj polni genetski potencial, jim je potrebno zagotoviti čim boljše pogoje reje pred in takoj po telitvi, kar se prične z dostopom do kolostruma.
Novorojena teleta namreč nimajo razvitega lastnega imunskega sistema, zato morajo vsa protitelesa prejeti od matere preko kolostruma.
Izredno pomembno je, da tele dobi prvi kolostrum v prvih 2 urah po rojstvu. Razlog za to je, da se z vsako uro koncentracija imunoglobulinov v kolostrumu (protiteles, ki mu zagotavljajo imunost – v nadaljevanju imenovani Ig) drastično zmanjša.
Po prvih 12 urah je tako delež imunoglobulinov manjši za kar 50 %. Prav tako se iz ure v uro zmanjšuje zmožnost prehajanja teh protiteles skozi črevesno sluznico teleta. V prvih 12 urah naj bi živali zaužile 10 -15 % telesne mase mleziva.
Po telitvi je potrebno moramo zagotoviti:
- dovolj zgodnje in količinsko primerno napajanje s kolostrumom,
- suh ter zračen boks za kravo s teletom, brez prepiha.
Preglednica 1: Priporočena količina napoja in pogostost napajanja telet v prvem tednu življenja
Mlezivo
Kakovost mleziva je pogojena z vsebnostjo Ig v njem.
Imunoglobulini se delijo na več različnih razredov, od katerih je največ IgG (imunoglobulina tipa G). Njihova naloga je vezava na mikroorganizme in druge organizmu škodljive snovi, s čimer jih organizem uniči in izloči.
Dobro mlezivo naj bi vsebovalo najmanj 50 g IgG/L, česar pa v praksi ne najdemo pogosto.
- Do razlike v kakovosti mleziva prihaja zaradi individualnih razlik med molznicami.
- Vsebnost IgG je odvisna tudi od mlečnosti krav, saj imajo krave z večjo mlečnostjo manjšovsebnost IgG.
- Z zaporedno telitvijo se vsebnost IgG v mlezivu povečuje.
Preglednica 2: Sestava mleziva, prehodnega mleka in mleka (Lely, 2009:15)
Zaradi velikih razlik v kakovosti mleziva je pomembno, da ga pred napajanjem testiramo. Kakovost lahko izmerimo z refraktometrom.
Kakovost mleziva je življenjskega pomena.
Za dosego zadostne pasivne imunosti teleta mora biti v 24 oziroma 48 urah po telitvi koncentracija IgG v krvni plazmi večja od 10 mg/ml.
Premajhna vsebnost IgG v krvni plazmi je vzrok za pogin kar 31 % telet v prvih treh tednih po telitvi.
Za dosego pasivne odpornosti telet morajo ta zaužiti od 100 do 200 g Ig iz mleziva povprečne kakovosti (Lavrenčič in Pirman, 2009).
Smrtnost telet
Raziskave kažejo, da je podatek o smrtnosti telet, posebej do 6. meseca starosti, eden najpomembnejših pokazateljev zdravstvenega stanja na kmetiji in dobrobiti živali.
Smrtnost telet do 6. meseca starosti naj bi se gibala med 2 in 10 %. V Sloveniji trenutno dosegamo smrtnost telet, ki je rahlo nad to mejo (leta 2016 je bila smrtnost na 10,38 %). Cilj slovenskih rejcev naj bi bil znižanje te meje na okoli 7 % kar je z ustrezno oskrbo in tehnologijo reje zlahka doseči.
S tem bomo zmanjšali število telet, ki jih uvozimo, hkrati bodo reje bolj ekonomično smiselne, rejci pa bodo prihranili denar, ki ga bodo lahko investirali nazaj v kmetijo.
Namestitev in oprema za teleta
Priporočljivo je, da teleta po telitvi prestavimo v individualne bokse. Le-ti morajo biti taki, da teletom omogočajo vstajanje in leganje, odtekanje urina in enostavno oskrbo, ter da rejcu omogočajo pregled nad zdravstvenim stanjem telet.
Vsak individualni boks mora vsebovati svojo posodo za vodo, krmilnik za močna krmila ter jasli za seno. Zraven mora biti nastavek za vedro / dojilni, s cucljem, iz katerega bo tele lahko pilo mleko oziroma mlečni nadomestek z iztegnjenim vratom in tako med pitjem oblikovalo požiralni žleb.
Pravilnik o zaščiti rejnih živali določa tudi minimalne dimenzije in površino individualnega boksa (preglednica 3).
Preglednica 3: Predpisane minimalne dimenzije in površine individualnega boksa (Pravilnik …, 2010)
Prav tako je določeno, da so teleta od 8. tedna starosti uhlevljena skupaj (Preglednica 3).
Preglednica 4: Predpisana minimalna talna površina v skupinski reji telet (Pravilnik …, 2010)
Skupinska uhlevitev telet ima svoje prednosti in slabosti.
Prednosti skupinske uhlevitve
- Teleta so bolj socializirana, kar zmanjša agresivno in neobičajno (abnormalno) obnašanje, kot je lizanje okolice, zauživanje anorganskih snovi ipd.
- Živali zaradi tekmovalnosti ena drugo spodbujajo k večkratnemu in obilnejšemu zauživanju krme.
Slabosti skupinske uhlevitve
- Pregled nad posameznim teletom je slabši, zato težje opazimo prve znake obolenj.
- Ne moremo vedeti, koliko krme je posamezno tele zaužilo (bolj dominantna teleta lahkopojedo obrok socialno nižje rangiranih živali).
Najpogostejše zdravstvene motnje pri teletih
Driske se pri teletih lahko pojavijo že prvi dan po rojstvu.
Najpogosteje so povzročitelji drisk virusi, ki se nahajajo v okolici, kjer so teleta nastanjena, le-ta pa nimajo dovolj razvite odpornosti, da bi se jih uspešno obranili.
Koronavirusi
Okužbe s koronavirusi se lahko pojavijo med 3 in 21 dnevi po telitvi. So eni najbolj pogostih povzročiteljev drisk pri teletih, saj predstavljajo med 10 % in 80 % vzrokov za zdravstvene motnje.
Virus kroži v zaprtih čredah in se prenaša s starejših na novorojena teleta. Zato je izredno pomembno, da imamo mlajša teleta nastanjena ločeno, saj poleg boljšega pregleda nad zdravstvenim stanjem posamezne živali tako preprečimo tudi prenos okužb.
Teleta, ki se okužijo s koronavirusi, ostanejo trajno prizadeta, saj obolenje pusti posledice na prebavilih, zaradi česar njihova sposobnost prebavljanja in izkoriščanja krme ni nikoli taka, kot bi lahko bila.
Rotavirusi
Do okužbe z rotavirusi pride najpogosteje v prvih 5 – 14 dneh po telitvi. Virusi so stalno prisotni v okolici telet, do okužbe pa pride, ko teletom pade odpornost, kar je lahko posledica nepravilno pripravljenega napoja, prepoznega napajanja ali kakšnega drugega razloga.
Virus deluje tako, da prizadene celice črevesnih resic, ki so odgovorne za resorpcijo vode in hranilnih snovi, kar posledično vodi do močne driske. Ko pride do okužbe, lahko glede na management črede zboli od 5 % do 80 % telet na kmetiji. Smrtnost prav tako močno niha in dosega med 5 % in 60 %.
Najboljša preventiva proti tem povzročiteljem so čisti in suhi boksi ter razkuževanje boksov med posameznimi skupinami telitev.
Escherichia coli (E. Coli)
Najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk je E. coli.
Infekcija z njo vodi do hudega vnetja črevesne sluznice. Klinični znaki okužbe se pojavijo že 2-5 dni po porodu. Bakterija je vedno prisotna v okolju, problem pa se pojavi, ko imajo teleta slabo odpornost in se bakterija pretirano razmnoži v telesu.
V prebavilih nato izloča enterotoksin, ki vpliva na prepustnost črevesne stene za tekočino. Tele posledično hitro izgublja telesne tekočine in se hitro dehidrira.
Protozoarne okužbe
Tovrstne okužbe povzroča enocelični organizem Cryptosporidium parvum. Za okužbo so občutljiva predvsem teleta v starosti od 3 dni do 3 tednov.
- Ta organizem pri okužbi povzroča kritosporidiozo.
Pojavlja se samo v določenih rejah in prizadane predvsem teleta, stara od 5 do 35 dni, ki imajo oslabljen imunski sistem zaradi drugih dejavnikov.
Tipični znaki okužbe so apatična in neješča teleta, ki so močno dehidrirana. Poleg tega se pojavi vodena, zelena driska. Če ukrepamo pravočasno in ne pride do drugih okužb, se teleta navadno pozdravijo brez večjih komplikacij. - Poleg tega protozoji povzročajo tudi kokcidioze.
Kokcidioza je nalezljiva bolezen, ki se najpogosteje pojavlja v pašni sezoni.Driska se pogosto pojavi samo pri starejših teletih, zato se jo navadno pripiše spremembi prehrane in se telet ne zdravi. Problem pa je, da je bolezen izredno nalezljiva, hkrati pa okužena teleta zaostanejo v rasti.
Napačno napajanje
Neustrezna priprava in temperatura napojaPri napajanju telet z mlekom in mlečnim nadomestkom moramo posebno pozornost nameniti pravilni pripravi napoja.
V kolikor teleta krmimo z mlečnim nadomestkom, moramo preveriti, kakšna so priporočila glede razmerja nadomestka in vode.
Prav tako moramo napoj dobro premešati, da se nadomestek popolnoma raztopi in ne nastajajo kepice. Te se v prebavilih ne razgradijo popolnoma, kar lahko vodi v prebavne motnje in slabši izkoristek napoja.
Pomembno je tudi, da pred vsakim napajanjem preverimo temperaturo napoja, saj prehladno ali prevroče mleko prav tako vodi do prebavnih motenj.
Pri hladnem napoju encim himozin namreč ne deluje, zato mleko nesesirjeno potuje v dvanajstnik, kjer se prične gnilobno razkrajati. Posledično pri teletih opazimo belo do bledo rumeno drisko. Priporočljiva temperatura napoja je 40-42 °C.
Neustrezno mleko (antibiotično mleko, mleko s povečanim številom somatskih celic …)
Telet nikakor ne smemo hraniti z mastitičnim ali antibiotičnim mlekom.
- S hranjenjem z mastitičnim mlekom namreč vnesemo povzročitelje mastitisa, ki lahko razvijejo rezistenco na antibiotike, zaradi česar pride do pogostejšega obolevanja za mastitisom.
- Antibiotiki v mleku pa lahko porušijo naravni tok prebave.
Zdravljenje prebavnih motenj
Najboljša kurativa je dobra preventiva.
To pomeni, da bomo največ prihranili tako, da z dobrim upravljanjem črede in zagotavljanjem dobrih pogojev reje preprečimo pojav zdravstvenih motenj.
- Pri teletih to pomeni, da zagotovimo, da je prostor, kjer so teleta nameščena, čist, zračen in dovolj velik.
- Poleg tega zagotovimo dovolj kvalitetnega mleziva kmalu po telitvi.
- Najbolje pa jih zaščitimo tako, da cepimo že njihove matere v času presušitve. Mlezivo teh krav bo nato bogatejše s protitelesi in veliko učinkovitejše pri zaščiti telet.
Ob pojavu driske se teletu odvzame mleko oziroma mlečni nadomestek in se ga napaja samo s svežo vodo ter elektrolitskimi pripravki.
V kolikor pa do pojava zdravstvenih motenj vseeno pride, je najpogostejša terapija prizadetih telet rehidracija živali s tekočino in elektroliti ter splošna podpora organizmu. Na trgu je na voljo veliko različnih pripravkov, ki se med seboj razlikujejo tako po kakovosti kot tudi ceni.
Na Agrooskrbi za namen tovrstnih terapij ponujamo Hydrafeed in Diafeed.
HYDRAFEED je elektrolitski pripravek v prahu, namenjen preventivi za mlajša teleta v stresnem obdobju, ko je verjetnost za okužbe večja (jesensko in zimsko obdobje).
DIAFEED pa je elektrolitski pripravek v prahu, namenjen terapiji telet, pri katerih se je driska že pojavila. Namen je popoln vnos elektrolitov,
hitro prebavljiva energetska podpora ter zaščita črevesne sluznice.
Namen elektrolitskih pripravkov:
- preprečevanje dehidracije,
- dodajanje potrebne energije,
- zaustavitev driske in
- nadomestitev izgubljenih elektrolitov.VIRI
- Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali. 2010. Ur. l. RS. št. 51/2010
- Lavrenčič A., Pirman T. 2009. Pomen mleziva v vzreji telet. Kmečki glas, 49: 8-9
- Lely. 2009. Farm managment breeding youngstock. Lely: 47 str.https://www.lely.com/media/filer_public/c9/36/c936b4b3-0238-4c8d-823ad37e53eb1327/fm_breedingyoung-_eng.pdf
