Z energijskim krmilom nad negativno energetsko bilanco

V Sloveniji se proizvodnja mleka po kravi iz leta v leto povečuje. V letu 1992 je povprečna mlečnost na kravo znašala 4.172 kg, s povprečno vsebnostjo 3,82 % maščobe, ter 3,10 % beljakovin. V letu 2016 se je bila povprečna laktacija že 6.690 kg. Povečala se je tudi povprečna vsebnost mlečne maščobe, na 4.01 %, in vsebnost beljakovin, na 3,32%. Najboljše črede v Sloveniji pa so že tedaj presegle prag mlečnosti preko 12.000 kg v laktaciji, kar kaže na izjemen napredek tako pri razvoju genetskega potenciala, kakor tudi pri razvoju oskrbe krav molznic ter upravljanja proizvodnje mleka pri proizvajalcih.

Pri tako visoki mlečnosti se rejci pogosto soočajo z izzivom, kako pokriti potrebo po hranilnih snoveh, da krave v času najvišje proizvodnje mleka ne bi zapadle v preveliko negativno energetsko bilanco, ko je potreba po energiji praviloma višja, kot so jo krave sposobne zaužiti z osnovno krmo in klasično dopolnilno koncentrirano krmo.

Ta izziv poskušajo reševati s pripravo obrokov, ki vsebujejo vse večji delež žit, kar na koncu lahko privede do pojava metaboličnih težav, kot je acidoza vampa, rezultat pa je običajno nižja prireja mleka in tudi nižja vsebnost mlečnih maščob ter beljakovin v mleku.

Kaj pomeni, da krave zaidejo v negativno energetsko bilanco (NEB)?

Po porodu je naravno, da krave izgubljajo telesno težo. Problemi nastanejo takrat, ko je mobilizacija maščob prevelika. Posledica je prevelika količina ketonskih telesc, ki negativno vplivajo na metabolizem živali. Pri veliki izgubi telesne mase se podre tudi hormonsko ravnovesje, kar pa vodi v slabo plodnostjo krav in slabše zdravstveno stanje. Molznice v negativno energetsko bilanco zapadejo že 20 dni pred porodom, traja pa do 30 dni po porodu ali več.

Da bi se tem težavam izognili, je visoko proizvodnim kravam namesto povečevanja deleža žit v krmnem obroku smiselno dodajati še koncentrirano krmilo z visoko energijsko vrednostjo (zaščitene maščobe). Če želimo zvišati energijsko gostoto na kilogram zaužite suhe snovi, je logična izbira dodajanje zaščitene maščobe v obrok krme. En gram maščobe ima v grobem skoraj toliko energije kot trije grami koruznega škroba. Seveda je krmni obrok iz kakovostne voluminozne krme vedno najbolj ekonomsko in naravno učinkovit, vendar pa te nimamo vedno na voljo.

Zakaj je potrebno omejiti naravne vire maščob (rastlinska olja), kot krmo za prežvekovalce?

Prehranske maščobe za krave molznice so povečini sestavljene iz trigliceridov (treh maščobnih kislin in glicerola), te pa predstavljajo problem za rast in razvij bakterij v vampovem soku. Čeprav bakterije lahko razgradijo glicerolni del trigliceridov, pa se to ustavi pri maščobnih kislinah, ki jih enostavno izločijo v vampov sok. Nenasičene rastlinske maščobne kisline toksično delujejo na številne vrste mikrobov v vampu, še posebej negativno delujejo na mikrobe, ki razgrajajo celulozo. Nekatere bakterije v vampu nenasičene maščobne kisline spremenijo v nasičene trans-maščobne kisline, za katere pa vemo, da imajo negativni direktni vpliv na mlečno žlezo. Vpliv trans-maščobnih kislin se vidi v zmanjšani sintezi mlečnih maščob. Zato je potrebno naravne vire maščob termično in kemično obdelati, da jih zaščitimo pred prebavo v vampu.

Nekaj visoko energetskih krmil na trgu že obstaja. V glavnem so narejena na osnovi kalcijeve soli palmovega olja, hidrogeniranega palmovega olja in maščob iz ribjega olja. Vendar pa za mlekarsko industrijo ta krmila niso preveč zaželena, ker z dodatki na osnovi palmovega olja spremenimo maščobno kislinsko sestavo mleka, to pa povzroča težave pri nadaljnji predelavi mleka. Na podlagi tega so nekatere mlekarne svojim proizvajalcem že odsvetovale ali celo prepovedale uporabo tovrstnih krmil.

Poleg zgoraj omenjenih visoko energetskih krmil poznamo na trgu še bučne, repične in sojine pogače, ki so po maščobno kislinski sestavi ugodne za predelavo mleka in zdravje ljudi, vendar pa te maščobe niso zaščitene pred razgradnjo v vampu in negativno vplivajo na mikrobno razgradnjo vlaknin in je njihova uporaba omejena in v večjih količinah ni priporočljiva.

Rešitev je Energetsko krmilo Lactafeed Energy BP 16

V luči omenjenih dognanj smo se v Ljubljanskih mlekarnah odločili, da bomo našo ponudbo v okviru sistema Agrooskrbe razširili z energetskim krmilom, ki temelji na uporabi hladno stiskanega repičnega in rastlinskega olja ter palmovega olja v minimalni količini. Vse skupaj sloni na beljakovinskih nosilcih iz repičnih in sojinih tropin.

Krmilo je termično obdelano z certificiranim postopkom, s čimer je poskrbljeno, da je zaščiteno pred mikrobno fermentacijo, kar omogoča, da se omenjene sestavine ne prebavijo v vampu ampak v tankem črevesju. Krmilo ima visok delež »by-pass« hranil (85% beljakovine in 90% maščobe), zato je zelo primerno krmilo za krave, ko ne morejo več pokriti potreb po hranilnih snoveh s pomočjo voluminozne krme in močnih krmil. Namenjeno je predvsem dobrim molznicam z visoko mlečnostjo, ki so v vrhu laktacije, ali takrat, ko pričakujemo omejeno delovanje vampa (vročinski stres, acidoza, menjavanje obroka …). S temi postopki povežemo najboljše lastnosti iz obeh svetov: zaščita pred prebavo v vampu in visok delež enkrat in večkrat nasičenih maščobnih kislin.

Krmilo Lactafeed Energy BP 16 ni bogato samo z energijo, vsebuje tudi visok delež zaščitenih beljakovin. Sojine in repične tropine so po svoji kemijski sestavi znane po visoki vsebnosti beljakovin in imajo ugodno aminokislinsko sestavo za krave molznice. Zato krmilo vsebuje velik delež zaščitenega metionina in lizina. Ti dve esencialni aminokislini sta v prehrani visoko proizvodnih krav molznic navadno v primanjkljaju. S krmilom Lactafeed Energy BP 16 pa dosežemo boljšo preskrbljenost z njima, sintezo mleka pa tako povečamo.

S termično in kemijsko obdelavo krmila dosežemo, da je zaščiteno pred prebavo v vampu. Če krmilo ne bi bilo zaščiteno, bi maščobe rastlinskih olj delovale toksično na mikroorganizme, surove beljakovine pa bi se razgradile in vgradile v mikrobe s tem pa se žal spremeni aminokislinska sestava, ki je manj ugodna za visoko proizvodne krave, kot bi bila sicer.

Rezultati poskusa uporabe Lactafeed Energy BP 16 pri naših dobaviteljih mleka

Zaradi pozitivnih lastnosti krmila Lactafeed Energy BP 16 lahko pričakujemo tudi do 2 kg več mleka po kravi, kar smo predhodno tudi preverili s testom pri naših dobaviteljih. Bogata hranilna vrednost krmila (16 NEL in 27,5% surovih beljakovin/kg SS) se je obrestovala z višjo mlečnostjo.

Poskus smo uspešno izvedli na dveh kmetijah na Dolenjskem. Na obeh kmetijah smo spremljali dnevno količino namolzenega mleka, povprečno mlečnost po kravi na molzni dan in dnevno mlečnost krav, ki so bile v začetku poizkusa med 60 in 90 dnevom laktacije. Mlečnost krav smo spremljali mesec dni. V času poskusa smo kravam dodatno krmili 0,4 kg Energetskega krmila Lactafeed Energy  BP 16 po kravi. V našem primeru smo krmilo vmešali v krmilni voz, lahko pa se dozira tudi prek krmilnega avtomata ali ročno.

Graf 1: Prikazuje povprečno dnevno količino namolzenega mleka na kmetiji pri Dolenjskih toplicah

Iz grafa je razvidno, da energetsko krmilo Lactafeed Energy  BP 16 pozitivno vpliva na dnevno količino namolzenega mleka. V tem času se je na kmetiji mlečnost po kravi v kontrolni skupini v povprečju povečala za 1,8 kg mleka. Pri rejcu v okolici Dolenjskih toplic je na začetku poskusa dnevna mlečnost po kravi znašala 27,6 kg po kravi, na koncu uporabe krmila pa je povprečna mlečnost črede bila že 30,5 kg po kravi. Žal pozitivnih učinkov na plodnost nismo mogli ovrednotiti, saj je bilo trajanje poskusa prekratko.

Drugi poskus smo izvedli na kmetiji pri Mirni peči in tudi pri njih zaznali dvig dnevne proizvodnje mleka. Povprečna dnevna mlečnost črede se je dvignila za 1,5 kg mleka.  Kravam, ki so bile na višku laktacije pa smo zabeležili za 1kg povprečno višjo mlečnost.

Oba proizvajalca sta bila pozitivno presenečena, da se je mlečnost po kravi zvišala, ne da bi spremenila karkoli v zvezi s krmnim obrokom. Dvig mlečnosti je bil viden že po nekaj dneh uporabe krmila Lactafeed Energy BP 16. Krmilo bosta uporabljala tudi v prihodnje, odvisno pa bo predvsem od višine odkupnih cen mleka na trgu.

Avtor: Gašper Bartelj dipl. inž. kmet. zoot. (UN)

Viri:

• Dwain Bunting: Rumen bypass fats: more than just energy sources. progressivedairycanada.com, februar 2016
• Marija Sadar (ur.) Kmetijski inštitut Slovenije: Rezultati kontrole prireje mleka in mesa: Slovenija 2016. govedo.si, februar 2018
• A. Fenwick in drugi: Negative energy balance in dairy cows is associated with specific change in IGF.binding protein expression in the oviduct, januar 2008

Funkcionalno povezan izdelek

LACTAFEED ENERGY BP 16

Prehrana krav molznic